Okusi slovenskega podeželja: VSE O MEDU
18.04.2010Današnji dogodek je bil posvečen medu, ki velja za enega izmed najbolj čistih proizvodov narave. Čebele ga pridobivajo z nabiranjem nektarja ali drugih sladkih sokov. Nektar in mano čebele predelajo in jo obogatijo s snovmi, ki jih same proizvedejo. Medecino skladiščijo v satju, kjer dozori. Pri tem se zgoščuje, tako da je v zrelem medu 16 - 20 odstotkov vode, 75 - 80 odstotkov sladkorjev, ostanek pa sestavljajo različne snovi: organske kisline, mineralne soli, beljakovine, vitamini,... Med deluje kot takojšnja hrana za mišice in zato ga uporabljajo mnogi športniki, olajšuje asimilacijo kalcija v telesu in zato je primeren tudi za otroke, intelektualne delavce ter bodoče in doječe mamice. V medu so snovi, ki preprečujejo rast bakterij in prav zaradi antibakterijskega delovanja medu že od nekdaj pripisujemo zdravilnost.
O čebelarstvu in njegovih izdelkih je pripovedoval g. Gregor Mlakar, ki se s čebelami ukvajra že od svoje mladosti. Njegove izdelke smo lahko tudi poskusili (med, medico, cvetni prah).
O čebelarstvu in njegovih izdelkih je pripovedoval g. Gregor Mlakar, ki se s čebelami ukvajra že od svoje mladosti. Njegove izdelke smo lahko tudi poskusili (med, medico, cvetni prah).
V hiši so obiskovalci izdelovali in risali panjske končnice pod vodstvom ga. Alje Kump Ankerst iz Kranja.
Panjska končnica je ime, ki se uporablja za poslikano deščico, ki zapira čebelji panj kranjic. Tovrstna ljudska umetnost, značilna za Slovenijo je nastala na Gorenjskem in slovenskem Koroškem, od tam pa se je razširila na ozemlje celotne Slovenije.
Najstarejše panjske končnice segajo v sredino 18. stoletja, ko so nabožnim poslikavam dodali posvetne motive s stvarmi ali domišljijskimi sporočili. Takrat se na panjskih končnicah pojavijo tudi zgodovinski, vojni dogodki, prizori kmečkega vsakdanjika in praznovanj, upodobitbe živali ter izdelki ljudske obrti. V istem času se pojavijo motivi, ki zasmehujejo ženske.
Danes imajo panjske končnice le še simboličen pomen, reprodukcije najbolj znanih motivov pa so priljubljeno darilo in turistični spominek za Slovenijo. Panjske končnice predstavljajo pravo etnografsko zakladnico Slovenije.
Panjska končnica je ime, ki se uporablja za poslikano deščico, ki zapira čebelji panj kranjic. Tovrstna ljudska umetnost, značilna za Slovenijo je nastala na Gorenjskem in slovenskem Koroškem, od tam pa se je razširila na ozemlje celotne Slovenije.
Najstarejše panjske končnice segajo v sredino 18. stoletja, ko so nabožnim poslikavam dodali posvetne motive s stvarmi ali domišljijskimi sporočili. Takrat se na panjskih končnicah pojavijo tudi zgodovinski, vojni dogodki, prizori kmečkega vsakdanjika in praznovanj, upodobitbe živali ter izdelki ljudske obrti. V istem času se pojavijo motivi, ki zasmehujejo ženske.
Danes imajo panjske končnice le še simboličen pomen, reprodukcije najbolj znanih motivov pa so priljubljeno darilo in turistični spominek za Slovenijo. Panjske končnice predstavljajo pravo etnografsko zakladnico Slovenije.
Razstavo panjskih končnic avtorjev Milana Plešec in Janka Mlakar smo pripravili v našem razstavnem prostoru in si jo lahko ogledate vse do maja in sicer vsako soboto in nedeljo med 14. in 17. uro.
Fotoutrinke nadete tukaj.
